Gregorčičeva dvorana (Trst – ul. Sv. Frančiška 20 – II nadstropje) v sredo, 23. marca 2022, ob 18. uri
Vojna in mir v Ukrajini je naslov pogovora, ki ga prirejata Narodna in študijska knjižnica in Slovenski klub. Izposojen je od Tolstoja in sta ga organizatorja izbrala, da bi se ob razpravi o tragični vojni, ki zaznamuje vsakdan Ukrajincev in povzroča humanitarno katastrofo, izognili predsodkom. S posluhom in dialogom si želita NŠK in Slovenski klub poglobiti v konfliktno stanje z vsemi travmami, ki jih prinese vojna in ki jih ne bo kratkoročno odnesel mir.
Neposredni pogled iz Ukrajine nam bo prinesel poročevalec iz Kijeva za ljubljanski Dnevnik Ervin Hladnik-Milharčič, ki se je pred nekaj dnevi vrnil iz Ukrajine. Kulturološki, zgodovinski in literarni pogled na rusko-ukrajinske odnose bo predstavil dr. Ivan Verč. Večer bo povezoval odgovorni urednik informativnega programa Radia Capodistria Stefano Lusa.
Dogodek bo potekal v slovenskem jeziku. Zaradi omejenega števila mest je priporočljiva rezervacija v Narodni in študijski knjižnici (040 635629, trst@knjiznica.it). Dostop v dvorano bo dovoljen le ob uporabi zaščitnih mask FFP2 in izpolnjevanju pogoja PC (Super green pass).
Ivan Verč je upokojeni redni profesor za ruski jezik in književnost na tržaški univerzi (upokojen) in dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.objavlja v mednarodnih znanstvenih revijah, je avtor več razprav in monografskih študij o ruski književnosti. Pripravil je zadnjo slovensko izdajo Puškinovega Jevgenija Onjegina in italijansko izdajo romana Platonova Lo sterro (Kotlovan). Leta 1994 je osnoval revijo Slavica tergestina, ki od leta 2013 izhaja v sodelovanju univerz v Trstu, Ljubljani in Konstanci. Nazadnje je objavil Razumevanje jezikov književnosti (2010), Kornevye morfemy v Evgenii Onegine A. S. Puškina (2013), Verifiche. Preverjanja. Proverki (2016).
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Novogoričan Ervin Hladnik-Milharčič pisal za Radio Študent in Mladino. Večina besedil se je ukvarjala s postopno degeneracijo jugoslovanske politike v vzajemne predsodke. Spremljal je represijo na Kosovu, nacionalistične mitinge, oblikovanje Kninske krajine, razpad političnega sistema, nastanek novih držav in nato do leta 1995 vojno v več ali manj vseh republikah. Štiri leta je bil dopisnik dnevnika Delo z Bližnjega vzhoda, pet let pa dopisnik iz New Yorka. Od leta 2004 naprej se je ukvarjal s periferijo Evropske unije in drsenjem postkomunistične Evrope nazaj v neliberalno demokracijo. Leta 2013 in 2014 je spremljal proteste na Majdanu v Kijevu, leta 2014 prihod ruske vojske na Krim, politično dinamiko v Ukrajini in letos začetek vojne iz Kijeva. Prejel je nagrado Zlata ptica in nagrado za najboljše novinarske dosežke, ki mu ga je podelilo Društvo novinarjev Slovenije. Leta 2009 je izšla njegova knjiga Pot na Orient in zbirka kolumn Kratke zgodbe o prihodnosti.
Koprčan Stefano Lusa je na Univerzi v Trstu diplomiral iz zgodovine, na Univerzi v Torinu pa je doktoriral iz zgodovine sodobnih družb. Je avtor knjig Razkroj oblasti: slovenski komunisti in demokratizacija države in Italia – Slovenia: 1990-1994, številnih člankov o slovensko-italijanskih odnosih ter o procesu slovenske demokratizacije. Vsak petek na valovih Radio Capodistria vodi oddajo “Il vaso di Pandora” (Pandorina skrinjica). Piše o Sloveniji za portal “Osservatorio Balcani e Caucaso” in komentira dogajanja v Slovenij in v svetu za dnevnik Primorske novice.